Vaša soba bo na dan prihoda pripravljena od 14:00 ure dalje. Goste ob prihodu pozdravimo z dobrodošlico (hišna žganica-želiščar), ter jih seznanimo z vsem potrebnim za udobno bivanje. V času bivanja nas čez dan najdete na recepciji v gostišču, drugače smo 24/7 dosegljivi na telefonu. Od 19:00 do 20:00 ure vas vabimo na tri hodno večerjo ob vinski spremljavi v spodnji restavraciji oziroma ob lepem vremenu na zunanji terasi. Ob druženju se na kratko pripravimo tudi na naš prvi doživljajski izlet in vse kar nas čaka na njem naslednji dan.

Pot vodi od Nordijskega centra Bonovec (kjer je tudi začetek trim steze Ekofit Bonovček) proti Žlebam, kjer obiščemo kmetijo Malenšek (več na: www.kmetijamalensek.si ). Nadaljujemo po utrjeni makadamski cesti do Golega brda kjer se spustimo do Slavkovega doma in od tu nadaljujemo po godnih poteh do Jeterbenka. To je 774 m visok vrh, ki se nahaja med Slavkovim domom na Golem Brdu in Katarino (vas Topol). Z vrha, na katerem se nahaja velik križ ter pod njim vpisna skrinjica z žigom, se nam odpre lep razgled proti delu Gorenjske in Ljubljanske kotline. Sledi zopet spust do Topola in gostilne Dobnikar kjer si privoščimo kratek oddih in okrepčilo.(več na: www.gostilna-dobnikar.com/o-nas/zgodovina-gostilne). Nadaljujemo proti Brezovici pri Medvodah od koder se povzpemo na razgledno točko sv. Jakob. Cerkev sv. Jakoba se nahaja na razgledni vzpetini severno od vasi Topol pri Medvodah. Z vrha, na katerem je vpisna skrinjica z žigom in vpisno knjigo, se nam odpre lep razgled na Polhograjsko hribovje in del Kamniško Savinjskih Alp. Pot nadaljujemo proti Trnovcu, Studenčicam, Goričanom, mimo kopališča na Sori, preko visečega mostu in tako počasi proti cilju v Verjah. Vse poti večinoma vodijo stran od glavnih prometnih povezav.

Na izhodiščno točko se tokrat odpravimo s kombijem, kjer nas pot vodi po dolini Ločnice do Topola pri Medvodah. Od tu naprej nas bodo pa nesle samo še noge! Mimo gostilne Dobnikar se usmerimo proti vasi Belo do domačije odprtih vrat Pr`Lenart. Domačija z zasnovo iz 16. stoletja leži v zaselku treh gručastih domačij. Nekoč samooskrbno hribovsko domačijo sestavljajo hiša, preužitkarska hiška, kašča, zidan hlev s senikom, čebelnjak, sušilnica sadja, toplar, enojni stegnjeni kozolec in vodnjak. Po kratkem postanku nadaljujemo po markirani poti proti vrhu Grmade. Polhograjska Grmada je 898 m visok vrh, ki se nahaja v osrčju Polhograjskih Dolomitov. Z vrha, na katerem se nahaja vpisna skrinjica z žigom ter razgledna plošča, se nam odpre lep razgled po večjem delu zahodne in osrednje Slovenije. Sledi spust proti turistični kmetiji Gonte, naprej do malega Tošča in še vzpon najvišje do Tošča. Tošč, ki je pred desetletji, ko je jugoslovanska vojska za 9 m znižala Pasjo ravan postal najvišji vrh Polhograjskega hribovja, se nahaja severozahodno od Polhograjske Grmade (898 m). Z vrha na katerem se nahaja nekaj klopi, vpisna skrinjica in žig, se nam odpre razgled le proti zahodu, kjer lahko vidimo zahodni del Polhograjskega hribovja ter nekaj najvišjih vrhov v Škofjeloškem hribovju. Pot nadaljujemo proti Velikemu Babniku, na mimo Igale, ob Gontarski planoti do doma na Govejku. Ker je za nami že nekaj kilometrov je to povsem pravi trenutek za okrepčilo iz domače kuhinje. To je tudi trenutek ko se lahko odločimo ali nadaljujemo prosti Osolniku ali se samo še spustimo proti dolini Ločnice. Pot na Osolnik podaljša turo za cca 1,5 ure oz. 5km. V dolini nas zopet pričaka prevoz do naše nastanitve PrKral

Tudi danes se bomo na prvi del poti odpravili s kombijem in sicer preko Škofje Loke do Železnikov kjer se odcepimo proti Spodnji Sorici do parkirišča pod Litostrojsko kočo. Soriška planina, krasotica med planinami, skozi celo leto ponuja široko paleto aktivnosti in užitkov v objemu neokrnjene narave. Preko Soriške planine poteka del rapalske meje – meje med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ogled rapalske meje se prične na parkirišču poleg gostišča Brunarica na Soriški planini. Od tam se bomo odpravili (izven smučarske sezone) peš po smučišču proti vrhu Lajnarja ali pa se zapeljemo z dvosedežnico Lajnar. Pot bomo nadaljevali do litoželezne opazovalnice iz časov, ko je tu potekala državna meja med Kraljevino Italijo in SHS, kasneje Jugoslavijo. Po ogledu notranjosti bunkerja se bomo sprehodili do ene največjih kasarn na tem področju, ki je služila za nastanitev vojakov, ki so stražili mejo. Pot nas vodi pod vrhom Slatnika naprej po lepi in udobni mulatjeri. Pred sabo, bomo kot na dlani, videli Baško Grapo in prelepe gore, ki jo obdajajo. Kaj kmalu bomo prispeli do kasarne pod Korom, kjer je bila nekoč nastanjena komanda sektorja. Sprehodili se bomo se še do vrha Možica, kjer stoji enaka litoželezna opazovalnica kot na Lajnarju. Po krajšem postanku nas bo zgodovinsko obarvana pot vodila nazaj na izhodišče.

Današnja avantura je namenjena regeneraciji, sproščanju v kopeli Grmečice in soteskanju "canyonig". Pot nas tokrat zanese po avtocesti do Radovljice, nadaljujemo proti Bleda, mimo Bohinjske Bele do Nomenja. Slap Grmečica je 8 metrov visok slap, ki se nahaja na istoimenskem potoku, le ta pa se z Jelovice strmo spušča proti reki Savi Bohinjki. Slikovit slap, ki iz korit pada v večji tolmun, je ob običajnih hidroloških razmerah precej glasen in vodnat. Za slapom se Grmečica položi in le nekoliko nižje izlije v Savo Bohinjko. Med aktivnostjo boste uživali v kopanju in raziskovanju te divje soteske. Bolj drzni bodo lahko večino ovir premagali s skoki, vendar ponekod za varno spuščanje potrebujemo vrvi. Končni skok z višine približno 8 metrov je namenjen le najbolj pogumnim. Da izkoristimo dan in naravne kulise se bomo proti domu s krajšimi postanki odpravili preko Nemškega Rovta do Rudnega in Železnikov.

Na žalost se vaš paket končuje. Ker nudimo pozno odjavo do 17:00 ure se lahko odpravite še na krajši izlet, sprehodite ob Zbiljskem jezeru ali samo uživate na naši terasi s pogledom na Polhograjske dolomite. Upamo, da ste uživali v naši družbi in da vas bomo nekega dne spet pozdravili v Pr`Kral!